Letos malo drugače, kot leta do sedaj, ko je bila to proslava več skupin otrok vrtca. Vendar ni pomemben način obeležitve, ampak njen namen. Najprej smo si uredili prostor v igralnici in postavili stole v vrste tako kot so v dvorani. Na pano sem pripravila slikovni material o Francetu Prešernu. O bližajočem se prazniku smo se pogovarjali že dan prej, vendar z namenom, da imajo otroci za domačo nalogo, da doma vprašajo zakaj smo v ponedeljek doma. Dva otroka sta mi že zjutraj v garderobi hitela povedati, da sta vprašala doma in vesta, da je Prešernov dan. Še nekaj otrok je povedalo, da so vprašali, ampak so do sedaj že pozabili.
Najprej smo predvajali slovensko himno in ene deklica se je takoj vstala. Drug za drugim so se začeli vstajati še ostali. Po končani himni je nekaj otrok želelo zaploskati. Povedali smo, da se za himno nikoli ne ploska. Omenili smo, da himno slišimo tudi na športnih prireditvah in če zmagajo slovenski tekmovalci, slišimo slovensko himno. Povedala sem osnovne podatke o Francetu Prešernu. Tako kot vsako leto, je bilo tudi letos otrokom najbolj zanimivo kako so Franceta Prešerna klicali otroci v času njegovega življenja: »Doktor Fig, Fig!«. S suhimi figami smo se na koncu tudi mi posladkali. Poleg himne smo omenili tudi ostale državne simbole.
Lotili smo se tudi slikanja portreta Franceta Prešerna in pred počitkom prebrali njegovo epsko pesnitev Turjaška Rozamunda
Vzgojiteljici 6. skupine Marija R. in Marinka
