Ali ste vedeli?
V Sloveniji vsako leto v smeteh pristane 140.000 ton hrane, za več kot pol zavržene hrane pa so odgovorna gospodinjstva. Če želite ustvariti boljši svet brez zavržene hrane, skupaj z nami podprite Slovenski dan brez zavržene hrane in postanite zgled drugim. #DanBrezZavrženeHrane #UstvarimoBoljšiSvet https://www.boljsi-svet.si/hrana-ni-za-tjavendan/dan-brez-zavrzene-hrane/
Z obeležitvijo Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki letos pod okriljem Lidla Slovenija, programa Ekošole ter ostalih partnerjev poteka drugič, smo v vrtcu Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici pokazali, da se resno zavedamo in tudi aktivno naslavljamo globalno težavo zavržene hrane. Slovenski dan brez zavržene hrane je pobuda, s pomočjo katere si poleg širše javnosti tudi izobraževalne ustanove prizadevamo preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane, spodbujamo ponovno uporabo ostankov hrane in to znanje predajamo svojim otrokom.
Marsikdo se sploh ne zaveda, kakšne vse so lahko posledice, ko v smeti vrže še užitno živilo. Ne le, da svet tako trpi finančne in etične posledice, pač pa plačuje tudi visoko okoljsko ceno. Zavržena hrana namreč izjemno negativno vpliva na naše okolje, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje.
V vrtcu Sonček smo zato izjemno ponosni, da smo letos pristopili k Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane in da lahko to problematiko otrokom predstavimo na njim zanimiv in poučen način. V okviru pobude smo v petek, 22. aprila, v vrtcu izvajali najrazličnejše dejavnosti. Otroci 1. starostnega obdobja so se pogovarjali o pomembnosti hrane, odgovornem ravnanju z njo, hrano poimenovali, izdelali plakate o različnih vrstah hrane, se igrali bibarije. Otroci drugega starostnega obrobja pa so prav tako v prvi vrsti izvajali pogovore o prehrani, problematiki zavržene hrane, prebrali poučni zgodbici Hrana ni za tjavendan ter Lara in kruhek, si ogledali recepte reciklirane kuharije, izdelali plakate, razdelili zaveze za družine. Ta dan so otroci pri obrokih vračali prazne krožnike. V eni izmed skupin so ta dan tudi analizirali Kuhlin dnevnik zavržene hrane, ki so ga vključili na plakat. V njem je bilo navedenih kar nekaj idej za pripravo recikliranih obrokov. S pomočjo vzgojiteljic so pripravili nekaj jedi, kot npr.: SADNI SMOOTIE (iz pinjevca, ki je ostal pri malici), PEČENE ŠNITE (iz kruha, ki je ostal pri zajtrku), JABOLČNI SUHI KRHLJI in KOMPOT (iz sadja, ki je ostalo pri sadni malici). Ena izmed mlajših skupin pa je ostanke kruha nadrobila in ga postregla pticam na njihovi okenski polici.
Čeprav v vrtcu Sonček že več let stremimo k zmanjševanju zavržene hrane, smo zavezo ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane podpisali to leto, ter se tako še sami pisno zavezali k zmanjševanju zavržene hrane.
- april je postal Slovenski dan brez zavržene hrane
S Slovenskim dnevom brez zavržene hrane sta Lidl Slovenija in Ekošola v partnerskem sodelovanju z Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, podjetjem TAM-TAM ter ob podpori Ministrstva za okolje in prostor s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE en dan v letu namenila ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov. 24. april je postal Slovenski dan brez zavržene hrane, ker datum sovpada z zaključkom projekta Hrana ni za tjavendan, s katerim že vrsto let otroke in mladostnike spodbujajo k odgovornem ravnanju s hrano na več kot stotih slovenskih izobraževalnih ustanovah.
Strokovne delavke vrtca Sonček
