Današnji dan smo preživeli kot čisto pravi pohodniki. Iz doma smo se ob 9.00 uri odpravili proti koči na Žavcarjevem vrhu.. Pot je bila zelo razgibana. Vodila nas je po asfaltni cesti, gozdu, makedamski poti. Potrebovali smo kar nekaj ravnotežja med hojo po vseh tistih koreninah, kamnih, vejah… Vmes smo se pogovarjali o gozdnih živalih in plodovih. Mateja je našla čisto prave jurčke. Opazili smo še veliko drugih gob, ki so bile različnih barv in oblik. Največ je bilo rdečih mušnic, ki jih v naših gozdovih vidimo redkeje. Med potjo smo sledili markacijam, ki so nas pripeljale do Žavcarjeve koče. Tam smo se najprej okrepčali z malico, nato pa smo spoznali dve pastirski igri, ki sta bili zelo zanimivi. Ob 13.00 smo se vrnili nazaj v naš dom, kjer nam je kosilo še kako teknilo. Po počitku nas je čakal še en pohod. Odpravili smo se do sosednje države Avstrije in spoznali na kakšen način je označena meja med državama. Po poti smo se ustavili na kmetiji, kjer imajo kar nekaj domačih živali. Med drugim tudi konje, ki jih bomo jahali jutri. V gozdu imajo lovci poseben prostor, kjer imajo za divje živali urejeno krmišče. Karin nam je pokazala različne vrste krmilnic za živali in nam povedala kakšno vrsto hrane jedo. Malo smo bili razočarani, da v teh gozdovih ni medvedov, saj se je nam zdelo, da nas en ves čas opazuje izza drevesa. Živijo pa v gozdu škratki, ki so za nas pripravili različne naloge. Največji izziv je bil gradnja hiše za majhne palčiče. Ampak smo tudi to nalogo uspešno opravili.
Kljub temu, da smo večina dneva preživeli na prostem in so naše noge naredile kar nekaj kilometrov, smo še vseeno imeli energijo za večerni disko. Zavrteli smo se ob različnih zvrsteh glasbe in kot se za vsak zaključek spodobi, smo ga zaključili s pesmijo Lahko noč svirači 😉. Tudi vam lahko noč. Kot bi mignil bo že sreda in kmalu bomo spet skupaj.
