Naša prireditev za dedke in babice je običajno potekala na ravni vrtca, ampak letos smo se odločili za manjšo spremembo. Srečanje smo namreč izpeljali v posameznih skupinah ter se s pripravami potrudili, da bodo dedki in babice ponosni na svoje vnuke in vnukinje. Druženja so tako bila številčno manjša, a zato bolj pristna in povezana. V četrtek, 13. 2. 2020, na dan prireditve, so bili naši otroci polni pričakovanj, saj smo se na druženje pripravljali in skupaj odštevali dneve do snidenja.
Na prireditev smo se pripravljali na več načinov, in sicer skupaj smo ugotavljali kako pomembna je vloga babic in dedkov. Naši razgovori so vodili v teme, kot so: Kaj počnemo z dedkom? Kaj nam babice kuhajo? Ali jim tudi mi kaj pomagamo? Se odpravite na obisk k babici? Nas imajo babice in dedki radi? Kako jim mi pokažemo, da jim imamo radi? Še bi lahko naštevali vprašanja, ki so nas vodila do različnih odgovorov ter pomembne ugotovitve, da so babice in dedki nepogrešljivi del družine. Del priprav na srečanje so vključevale tudi pripravo programa, in sicer spoznavanje plesa in deklamacije. Seveda pa druženja ni brez vabila in tudi majhne pozornosti. Z otroki smo izdelali, kot že omenjeno vabila za druženje ter darila, ki so jih otroci na srečanju s ponosom predali starim staršem.
Po vseh opisanih pripravah smo res že vsi težko pričakovali poseben dan. Na dan druženja smo vse prisotne pozdravili s posebnim občutkom vznemirjenja. Predstavili smo se s plesom »Peričice« ter deklamirali: »Dedek« in »Babica«. Da bi bilo naše sodelovanje med otroki in starimi starši še bolj povezovalno smo z navdušenjem vključili Evelininega dedka, ki nam je zaigral na harmoniko. Skupaj smo si zapeli Mi se imamo radi, zatem pa nas je k plesu vabil zvok harmonike in dobro razpoloženje vseh prisotnih, ki smo bili majhne kapljice v morju doživetij ob prijetnem popoldnevu druženja različnih generacij.
Zapisala: Marinka Hojs
