20. novembra, pred 30 leti, je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. To je najpomembnejši dokument za otroke zaradi katerega danes več otrok kot kdaj koli prej obiskuje šolo in ne opravlja težkih del odraslih, več otrok ima možnosti za brezskrbno igro in se ne bojujejo v vojnih spopadih. Vse to in še veliko poučnega smo se pogovarjali z našimi otroki v skupini, ki so vedeli našteti kaj so njihove osnovne pravice in katere so najpomembnejše. Povedali so, da imajo pravico do ljubezni, do hrane, do oblačil … Ko smo obdelali res tiste osnovne in najpomembnejše so kaj hitro začeli naštevati, da je njihova pravica tudi: igrače, denar, igrice… Prestopili smo tudi na dolžnosti, na katere pa mnogokrat pozabijo. Otroci so naslikali svojo najpomembnejšo pravico in na večini risbic je bil srček –ljubezen.
Že naslednji dan 21. novembra je bil spet pomemben dan –svetovni dan pozdrava. Na ta dan naj bi se spomnili, kako pomemben je pozdrav. Pozdravljanje je namreč lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka. Otroci so vedeli našteti kar nekaj pozdravov in načinov pozdravljanja. V skupino smo povabili deklico Lili iz sosednje skupine, ki govori japonsko. Povedala nam je kako se pozdravljajo tam. Bilo je tako zanimivo, da smo jo še kar spraševali po različnih besedah v japonščini. Zapomnili pa smo si samo, da se po japonsko pozdravi »konnichi wa«. Vsak otrok je izrezal svojega sončka-smeškota, kateremu je naslikal nasmejan obraz. Na hrbtno stran pa smo prilepili misel o pozdravljanju.
Zapisala vzgojiteljica Marija Rudolf
