Za nami je več kot polovica septembra in mi najmlajši in najmanjši v 2. skupini, prestopamo prag vrtca vse bolj pogumno in odločno. No, prestopajo ga naši starši v naročju z nami, saj zaenkrat še ne hodimo vsi samostojno.
Dober teden so tudi starši vstopali skupaj z otrokom v igralnico, nato pa so vsak dan hitreje odhajali iz igralnice in otroke prepustili nam. Ni bilo enostavno in verjamem, da so tudi starši s težkim srcem zapustili svojega otroka. Tukaj je potrebna odločnost in skupaj nam bo in nam že je uspelo, da ob jutrih otroci brez solzic vstopijo in tako tudi večji del dneva ostane.
Otroci so radovedni, raziskujejo igralnico, radi poslušajo petje pesmi vzgojiteljic, potiskajo predmete po igralnici (najraje stole), kotalijo žoge, listajo slikanice, gradijo iz kock, preizkusili smo se v likovnih dejavnostih, predvsem pa se radi cartamo in sedimo ali ležimo na blazinah.
